Predstavitev 35. Festivala Radovljica 2017

35. Festival Radovljica 2017 bo potekal od 5. do 22. avgusta. Kakor v minulih dveh letih bodo koncerti na dveh lokacijah; deset večerov bo v Baročni dvorani Radovljiške graščine, eden pa v eni najlepših baročnih cerkva na Slovenskem, v cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem (Adergas). V dveh tednih in pol se bo zvrstilo deset tematskih sporedov, ki bodo predstavili izredno širok razpon glasbene dediščine. Kar polovica jih je nastala prav za festival in bodo prvič predstavljeni v tej obliki. Letošnji glasbeni mozaik tako sega od 13. do 20. stoletja in prinaša mnoge edinstvene dogodke.

Festival sta danes v prostorih Občine Radovljica novinarjem predstavila predsednica Društva ljubiteljev stare glasbe Radovljica Marija Kolar in umetniški vodja festivala je Domen Marinčič. Predsednica društva je ob tej priložnosti z županom Cirilom Globočnikom podpisala pogodbo o organizaciji in sofinanciranju, s katero Občina Radovljica festivalu namenja približno 36 tisoč evrov, sofinancira pa ga tudi Ministrstvo za kulturo.

Več festivalskih večerov prinaša glasbo, povezano z ozemljem današnje Slovenije. Na koncertu z največjo zasedbo na festivalu v zadnjih enajstih letih bo prvič po 17. stoletju zazvenela poznorenesančna polifonija iz rokopisov, povezanih z ljubljansko stolnico in gornjegrajsko sostolnico. Že tradicionalno imajo posebno mesto v festivalskem programu projekti, ki poudarjajo nekoč neločljivo povezavo med besedo in glasbo. Letos so to nove glasbene rekonstrukcije pesmi iz staroislandskega epa Edda, ki so ga zapisali v 13. stoletju, večer Monteverdijevih madrigalov in Schubertov cikel samospevov Lepa mlinarica. Ob letošnjih obletnicah sta na sporedu koncerta, posvečena glasbi Claudia Monteverdija (ob 450. obletnici rojstva) in Georga Philippa Telemanna (ob 250. obletnici smrti). S čembalskimi partitami Johanna Sebastiana Bacha, ki bodo zazvenele na dveh zaporednih večerih, nadaljujejo cikel Bachovih objavljenih zbirk, ki ga je predlani začela Umetnost fuge.

Na letošnjem festivalu bodo nastopili umetniki iz enajstih evropskih držav, Južne Afrike, ZDA in Kanade. Kakor v minulih letih v sklopu festivala prirejajo delavnico za pevce, tokrat z legendarnim nizozemskim basistom Harryjem van der Kampom, in tečaj za kljunasto flavto z Matejo Bajt. Festival, ki ga že enajsto leto oblikuje Domen Marinčič, vsako leto obišče približno 2500 obiskovalcev.

Otvoritveni koncert festivala z naslovom Claudio Monteverdi – Lacrime d'amante bo posvečen Monteverdijevim madrigalom ob 450. obletnici skladateljevega rojstva. Nastopil bo šestčlanski vokalni ansambel La Compagnia del Madrigale, ki velja za vodilni italijanski sestav za izvajanje tega repertoarja.

V nedeljo, 6. avgusta, bodo na sporedu Giuseppe Tartini in sodobniki. David Plantier in Annabelle Luis bosta izvajala sonate slavnega Pirančana v izvirni zasedbi z violino in violončelom. Zazvenele bodo na dragocenem glasbilu Giovannija Battiste Guadagninija iz leta 1766.

Na tretjem koncertu bomo slišali znani cikel samospevov Lepa mlinarica Franza Schuberta. Po Zimskem popotovanju in Schumannovi Pesnikovi ljubezni je to že tretje tovrstni cikel na festivalu v zadnjih letih. Tenorist Aco Aleksander Bišćević bo izvajal Schubertovo glasbo ob spremljavi nemškega pianista in specialista za zgodovinske klavirje Wolfganga Brunnerja.

V sredo, 9. avgusta, bo mladi duo Moirai predstavil lastne glasbene rekonstrukcije spevov iz staroislandskega epa Edda. Zgodbam o bojih z zmaji, zakletem zlatu, dvornih spletkah, maščevalnih valkirah, pogumnih junakinjah, prerokih in vidkinjah bo moč sleditii s pomočjo slovenskih nadnapisov.

Peti koncert festivala bo posvečen komorni glasbi Georga Philippa Telemanna, predvsem triosonatam za kljunasto flavto in violo da gamba. V kvartetu z glasbeniki iz Slovenije in Italije bo nastopil znani južnoafriški flavtist Stefan Temmingh.

V nedeljo, 13. avgusta, je na vrsti največja zasedba zadnjih let. Vokalni ansambel Ingenium Ensemble v razširjeni zasedbi, ansambel renesančnih pozavn in orglavec Tomaž Sevšek bodo izvajali poznorenesančno polifonijo iz Hrenovih kodeksov. Pod vodstvom slavnega nizozemskega basista Harryja van der Kampa bo prvič po več stoletjih zazvenela maša za devet pevcev in pet pozavn Lamberta de Sayve, Lassov magnifikat, ki se je ohranil samo v Ljubljani, pa tudi doslej neizdani in neizvajani Gallusov motet, ki je bil nekoč del arhiva v Gornjem Gradu.

Vodilni ansambel srednjeveških in renesančnih pihal in trobil Les haulz et les bas je rekonstruiral glasbo iz beležnice beneškega trobentača Zorzija. Ta je bil sredi 15. stoletja sprva zaposlen kot ladijski trobentač in je plul tudi po Jadranskem morju, pozneje pa je soustanovil pihalni ansambel beneškega doža.

Koncerta 18. in 19. avgusta sestavljata celoto in pri vstopnini štejeta kot en dogodek. Hrvaški čembalist Pavao Mašić bo na dveh zaporednih večerih izvedel vseh šest partit iz prvega dela zbirke Clavier-Übung Johanna Sebastiana Bacha. Koncerta sodita v cikel Bachove glasbe, ki smo ga začeli predlani z Umetnostjo fuge in ga lani nadaljevali z Glasbeno daritvijo.

Predzadnji koncert festivala bo posvečen francoski glasbi 20. stoletja za kvintet flavte, harfe in godal. Na sporedu bo tudi Potovanje v Deželo Srca Gabriela Piernéja, ki je nastalo po motivu iz 17. stoletja. To bo prvi nastop kvinteta Noumenon, ki ga je ustanovila v Ženevi delujoča slovenska flavtistka Jerica Pavli in v katerem igrata tudi nekdanji violinist Dunajskega klavirskega tria Bogdan Božović in soloharfistka orkestra Tonhalle iz Züricha Sarah Verrue.

Na sklepnem večeru bo Ensemble Danguy, ki ga vodi kanadska virtuozinja na strunski lajni Tobie Miller, predstavil virtuozno glasbo za lajno iz Francije 18. stoletja. To glasbilo je bilo takrat posebno priljubljeno med plemiči in zanj so komponirali solistične sonate, triosonate pa tudi kantate in koncerte.

Na vse koncerte vozi brezplačni festivalski avtobus iz Ljubljane in Kranja.