Simboli in praznika

Občinski simboli, določeni s Statutom Občine Radovljica in z Odlokom o simbolih Občine Radovljica (UVG, 35/95, 51/99), so grb, zastava, pečat in slovesna veriga.

Grb Občine Radovljica

Kot grb Občine Radovljica se uporablja grb mesta Radovljica, ki ima obliko zgodnjerenesančnega ščita z začetka 16. stoletja.

V belem polju stoji na zeleni podlagi mož, oblečen v rdečo suknjo, modre hlače, rdeče nogavice in črne čevlje. V desni roki drži zlato kolo s šestimi naperami, v levici pa stilizirano mesto zlate barve.  

Osnova grbu je pečat mesta Radovljica iz leta 1514. Barve grba so povzete po Valvasorjevi knjigi grbov iz leta 1687/88.

Občinska praznika

Občinska praznika, določena s Statutom Občine Radovljica, sta: 

5. avgust

Ustanovitev Cankarjevega bataljona leta 1941 na Vodiški planini

Na Pogrošarjevi plani nad Vodiško planino je bil 5.8.1941 ustanovljen Cankarjev bataljon. V bataljon sta bili vključeni Jelovška in Jeseniška ali Cankarjeva četa. Pri ustanovitvi je bil navzoč Stane Žagar, član glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet. Za komandanta bataljona je bil postavljen Jože Gregorič- Gorenjc, jeseniški železar in španski borec, za komisarja pa Ivan Bertoncelj - Jereb Johan iz Srednje Dobrave. Dan ustanovitve Cankarjevega bataljona praznuje občina Radovljica kot občinski praznik.

Iz knjige: Po poti spominov, Radovljiški zbornik 1990

11. december

Rojstni dan prvega slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta (11.12.1756 – 14.07.1795)

Radovljičan ANTON TOMAŽ LINHART (11.12.1756 – 14.07.1795) je bil prvi izraziti meščan v slovenski kulturi in pionir vsaj na treh področjih svojega delovanja: v dramatiki, gledališki umetnosti in zgodovinopisju. Izjemne zasluge ima tudi na področju šolstva in knjižničarstva. Kot šolski nadzornik v ljubljanskem okrožju se je zavzemal za ustanavljanje šol in je v treh letih službovanja ustanovil 27 podeželskih osnovnih šol ( prej jih je bilo 9 ). Linhart si je kot visok deželni uradnik 7 let prizadeval za ustanovitev osrednje in javne študijske knjižnice v Ljubljani. Iz te pobude je leta 1791 nastala licejska knjižnica, predhodnica Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Kot avtor prvih dramskih besedil v slovenskem jeziku se je Linhart izkazal tudi z uprizoritvijo Županove Micke na ljubljanskem odru, s katero je postavil temelje domačemu gledališču. Njegov  Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije velja za največji idejni dosežek slovenskega preroda. Z omenjenim delom je Linhart prvi uveljavil slovensko zgodovinsko koncepcijo, tj. proučevanje in obravnavanje zgodovine Slovencev kot narodnostne celote.

Iz knjige Jureta Sinobada DEŽELA, Radovljica 1999.