S proslave občinskega praznika
Glasbeni pedagog, skladatelj in zborovodja Egidij Gašperšič je na včerajšnji proslavi praznika Občine Radovljica prejel naziv častnega občana. Ob podelitvi je požel velik aplavz polne Linhartove dvorane. Kot je na proslavi povedal župan Ciril Globočnik, je radovljiška občina dobila novega častnega občana po petnajstih letih - od leta 1995, kar občina Radovljica obstoji v sedanjih mejah in s sedanjo upravno ureditvijo, je občinski svet za častne občane imenoval le štiri velike može iz naših krajev: glasbenika Slavka Avsenika v letu 1997, skladatelja Uroša Kreka v letu 2002, umetnostnega zgodovinarja doktorja Ceneta Avguština v letu 2003 in letos glasbenega pedagoga, skladatelja in zborovodja Egidija Gašperšiča. Po županovih besedah je Egidij Gašperšič ustvarjalec, ki ne želi biti v ospredju, čeprav si to nedvomno zasluži, in je cenjen ter priljubljen tako med svojimi nekdanjimi sodelavci kot med svojimi pevci, ljudi pa z ljubeznijo do glasbe motivira, zbližuje in povezuje.
Slavnostni govornik na proslavi minister za kulturo Dejan Prešiček je spomnil, da je bil na 11. decembra, 162 let pred Cankarjevo smrtjo, v Radovljici rojen Anton Tomaž Linhart, ki velja za prvega slovenskega komediografa in utemeljitelja slovenskega gledališča, oba literata pa sta v slovenski literaturi pustila neizbrisljiv pečat. Občinskim nagrajencem je čestital za kakovostno sooblikovanje kulturne podobe kraja, ki ga ima minister Prešiček še najbolj za svojega. Dejal je, da Občina Radovljica prepoznava vlogo in pomen kulturno-umetniški udejstvovanj ter medgeneracijskega dialoga ter pohvalil podporo nadarjenim diplomantom.
Občinskim nagrajencem je čestital tudi župan in jim izročil priznanja. Scenarist in režiser proslave Rok Andres je kulturni spored proslave sooblikoval z nastopajočimi, ki so povezani z Egidijem Gašperšičem, bodisi so bili učenci Glasbene šole Radovljica v času njegovega ravnateljevanja, prihajajo iz njegovih domačih krajev bodisi so tesno povezani z glasbo, tudi na vrhunskem nivoju. Otroški pevski zbor OŠ Staneta Žagarja Lipnica je pod vodstvom Polone Frelih nastopil s pesmijo Piščalka, ki jo je uglasbil Egidij Gašperšič. Godalni ansambel Glasbene šole Radovljica z gosti je pod vodstvom Vanje Stare Vinkovič predstavil skladbo Egidija Gašperšiča Mali koroški skerco iz leta 1999, ki je bila včeraj izvedena prvič. Nastopili so tudi flavtistka Mateja Bajt, harmonikar Gašper Primožič in pevka Mateja Praprotnik, vsi nekdanji učenci Glasbene šole Radovljica. Skupaj pa so zapeli združeni zbori Koledva in Podnart, ki jih vodi Egidij Gašperšič. Predstavljen je bil tudi njegov filmski portret, ki ga je izdelal Rožle Bregar z ekipo Vizualist.
Iz obrazložitve podelitve naziva častni občan
Egidij Gašperšič je glasbeni pedagog, skladatelj, zborovodja, organist, raziskovalec glasbenega izročila Slovencev doma in v zamejstvu, avtor in urednik glasbenih monografij in drugih izdaj, zgodovinar in kronist. Izhaja iz stare kroparske družine, kjer je pri očetu dobil svoje prvo glasbeno znanje. Kasneje je študiral rog in klavir na srednji glasbeni šoli, nato pa na ljubljanski Akademiji za glasbo leta 1963 diplomiral na znanstveno - zgodovinskem oddelku. Že leto za tem se je zaposlil v Glasbeni šoli Radovljica, kjer je bil več kot trideset let ravnatelj. S svojim pedagoško-glasbenim strokovnim delom pa tudi s srčnostjo in predanostjo je predajal znanje in spodbudo mnogim mladim glasbenikom, med katerimi so tudi številni danes uveljavljeni umetniki. Leta 1997 se je upokojil, a nadaljeval z delom, predvsem kot skladatelj, pevovodja in glasbeni sodelavec Instituta Urban Jarnik v Celovcu.
Že leta 1961 je pod njegovim vodstvom začel delovati Moški pevski zbor Kropa, leta 1981 je prevzel Moški pevski zbor Podnart, leta 1994 pa je ustanovil še Ženski pevski zbor Koledva in Mešani pevski zbor Koledva. Pevski repertoar teh zborov obsega skupaj več kot tri tisoč pesmi; za njimi je več kot pet tisoč pevskih vaj in skoraj štiri tisoč nastopov. Ob delu z domačimi zbori Egi Gašperšič že desetletja povezuje glasbene skupine po vsej Sloveniji, še posebej tudi v zamejstvu med Slovenci na Koroškem in v Italiji. Bogat in raznolik je tudi Gašperšičev skladateljski opus, katerega poglavitni del je povezan prav z vodenjem zborov, posebno mesto pa v njem zavzema koledniško obarvana tematika.
S svojim izjemnim delovanjem na glasbenem in izobraževalnem področju je Egidij Gašperšič pomembno prispeval k ugledu Občine Radovljica in Slovenije. Za svoje delo je že prejel številne nagrade, eno od pomembnih priznanj pa prav gotovo predstavlja dejstvo, da so ga za častnega občana predlagala tako rekoč vsa domača in okoliška kulturna društva in organizacije.