Povzetka DIIP in PIZ daljinskega ogrevanja na lesno biomaso

Občinski svet je na 24. seji seji obravnaval projekt investicijske zasnove, na 21. seji pa dokument identifikacije investicijskega projekta izgradnje sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Povzetka obeh dokumentov sta v nadaljevanju.

Povzetek DIIP daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v Radovljici

Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) izgradnje sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB) v kraju Radovljica je bil izdelan na osnovi Lokalnega energetskega koncepta občine Radovljica (LEK) in obravnavan na 21. seji občinskega sveta 20. 2. 2013. DIIP obravnava različne variante izvedbe daljinskega ogrevanja, ki se razlikujejo predvsem glede na področje, ki ga pokrivajo. Pri vseh variantah je jedro študije predstavljala izgradnja sistema soproizvodnje toplote in električne energije ter vzpostavitev sistema priprave in sušenja sekancev. Obravnavane variante so se razlikovale glede na postavitev ene centralne kotlovnice ali več ločenih kotlovnic ter temu prilagojene sisteme daljinskega ogrevanja.

V okviru študije je bil ocenjen skupni potencial lesne zaloge za Zgornjo Gorenjsko (območje, ki ga pokriva Zavod za gozdove, območna enota Bled). Ta znaša 20,5 milijona kubičnih metrov lesa, kar omogoča 212.774 kubičnih metrov letnega poseka. Od tega odpade približno 15 do 30% za proizvodnjo lesne biomase. Za potrebe opisanega sistema DOLB zadošča že 7,6% možnega poseka.

Cilj študije je bil ugotoviti gospodarnost izvedbe projekta v dveh različnih variantah:
-          Varianta 1 z izvedbo sistema soproizvodnje električne energije in toplote, kotlovnice na lesno biomaso in sistema sušenja, priprave lesnih sekancev in njihovega skladiščenje na enem mestu (separacija) in toplovodno omrežje po celotni Radovljici.
-          Varianta 2 z ločeno izvedbo sistema soproizvodnje električne energije in toplote, sistem sušenja, priprave lesnih sekancev in njihovo skladiščenje.

S proizvedeno toploto v sistemu soproizvodnje toplote in električne energije bi se sušili sekanci za proizvodnjo toplotne energije. Oboje bi se izvajalo na lokaciji današnje separacije. Priprava toplotne energije bi se izvajala v dveh ločenih kotlovnicah v bližini porabnikov v samem kraju Radovljica.

Študija je pokazala, da je pri varianti 2 investicija smiselna tako s stališča neto sedanje vrednosti kakor tudi s stališča interne stopnje donosa. Varianta 2 omogoča tudi različne izpeljanke. Obravnavana je najobsežnejša varianta, vsaka optimizacija v obliki manjšanja (optimizacije) toplovodnega omrežja in osredotočanja sistema DOLB na velike porabnike ima na gospodarnost sistema pozitivni učinek. 

Varianta 2 je bila ponovno preučena, saj bi izvedba kotlovnic, kot je predlagana, pomenila veliko število kamionskih prevozov v mesto (ob najbolj mrzlih temperaturah 2 velika kamiona na dan). Občina je pridobila dovolj veliko zemljišče, na katerem bi se lahko dejavnost izvajala v celoti. Obstaja tudi možnost širitve z dejavnostmi lesnopredelovalne dejavnosti na enem mestu, kar bi zmanjšalo negativne vplive na okolje in ustvarjanje delovnih mest v sorodnih dejavnostih. Zaradi teh razlogov se poskuša poiskati variante izvedbe na osnovi variante 1, ki bodo smiselne s stališča neto sedanje vrednosti, interne stopnje donosa, gostote odjema in varstva okolja.

DIIP daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v Radovljici

Povzetek PIZ projekta daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v Radovljici Predinvesticijska zasnova (PIZ) izgradnje sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v kraju Radovljica, obravnavana na 24. seji občinskega sveta 12. 6. 2013, obravnava dve varianti izvedbe daljinskega ogrevanja, ki sta glede na DIIP dopolnjeni in spremenjeni, saj je bilo potrebno upoštevati še naslednja izhodišča:
-          Občina je pridobila dovolj veliko zemljišče za možnost širitve dejavnostiž.
-          Zagotoviti čim višjo stopnjo izrabe lesnih sekancev.
-          Iz mesta izločiti kamionske prevoze.
-          Doseči čim višjo ekonomsko upravičenost celega koncepta.
-          Ustvariti prihodek.
-          Ustvariti delovna mesta.

V PIZ obravnavani varianti se razlikujeta predvsem glede na področje, ki ga pokrivata. Pri obeh variantah predstavlja jedro študije izgradnja centralne kotlovnice na lokaciji separacije s sistemom soproizvodnje toplote in električne energije in izgradnjo toplovodnega omrežja. Cilj študije je bil ugotoviti gospodarnost izvedbe projekta v dveh različnih variantah:

Varianta 1:
-          V varianto 1 so vključeni sektorji A, B, C2 in C3 (Bazoviška ulica, Ljubljanska cesta Šercerjeva ulica, Špicarjeva ulica, Štrukljeva ulica, Ulica Simona Gregorčiča, Ulica Stanka Lapuha, del Gorenjske ceste, Kajuhova ulica, Kopališka cesta, del Kranjske ceste, Prešernova ulica, Cankarjeva ulica, Poljsko pot in en objekt na Triglavski ulici).
-          Jedro sistema predstavlja kotel za soproizvodnjo toplote in električne energije moči 3,4 MW, ki ob 90% izkoristku in proizvodni moči 600 kW električne energije na uro proizvede približno 2,4 MWh toplote. Poleg tega je za pokrivanje toplotnih potreb čez večji del kurilne sezone (razen na začetku in koncu) uporabljen še en kotel moči 5000 kW. Za izravnavanje konic je predviden 100.000 l akumulator toplote. S pomočjo akumulatorja toplote je obratovanje kotlov na lesno biomaso mnogo bolj optimalno.
-          Skupna dolžina glavnega toplovoda je ocenjena na 4.440 m. Nadalje so bili pri oceni stroška upoštevani hišni priključki, ki so bili ocenjeni na skupno dolžino 1.070 m. Tako je celotna dolžina toplovodnega omrežja pri varianti 1 ocenjena na približno 5.510 m.

Varianta 2:
-          V varianto 2 so vključeni isti sektorji kot v varianti 1. To so sektorji A, B, C2 in C3. Poleg sektorjev iz variante 1 je varianta 2 razširjena s sektorji C1 in D3.
-          Jedro sistema predstavlja kotel za soproizvodnjo toplote in električne energije moči 3,4 MW, ki ob 90% izkoristku in proizvodni moči 600 kW električne energije na uro proizvede približno 2,4 MWh toplote. Poleg tega je za pokrivanje toplotnih potreb čez večji del kurilne sezone (razen na začetku in koncu) uporabljen še en kotel moči 7000 kW. Za izravnavanje konic je predviden 100.000 l akumulator toplote. S pomočjo akumulatorja toplote je obratovanje kotlov na lesno biomaso mnogo bolj optimalno.
-          Skupna dolžina glavnega toplovoda je ocenjena na 6.870 m. Nadalje so bili pri oceni stroška upoštevani hišni priključki, ki so bili ocenjeni na skupno dolžino 1.530 m. Tako je celotna dolžina toplovodnega omrežja pri varianti 2 ocenjena na cca. 8.400 m.

Koncept celovite zasnove sistema zajema vse večje porabnike na območju Radovljice, kjer je to smiselno zaradi gostote poselitve. Koncept ravnanja z vhodno surovino bo urejen izven naselja, na zemljišču, na katerem se bo uredila poslovna cona. Koncept sestavljajo naslednji sklopi:
-          Dovoz lesa, primernega za sekance
-          Pridobivanje toplote iz lesne biomase
-          Pridobivanje električne energije
-          Ravnanje z odpadki (pepel)

Osnovna vodila projekta so:
-          Zagotoviti čim višjo stopnjo izrabe lesnih sekancev
-          Ustvariti prihodek
-          Ustvariti delovna mesta
-          Iz mesta izločiti ekološko problematične kurilne naprave
-          Doseči ekonomsko upravičenost celega koncepta

Glede na primerjavo variant je ob upoštevanju finančno ekonomskih in razvojnih meril najbolj upravičena izvedba Variante 2. Študija kaže, da je pri varianti 2 investicija smiselna zaradi:
-          dovolj velike gostote odjema, kar pomeni, da morajo biti porabniki (objekti) gosto skoncentrirani na istem območju,
-          prisotnosti večjih porabnikov, kajti brez njih je sistem le izjemoma ekonomsko upravičen,
-          lokalne dostopnosti energenta.

V študiji je predpostavljenih več izračunov za posamezno varianto, in sicer glede na višino pridobljenih nepovratnih sredstev v višini 50%, 40%, 30% ali brez subvencije. 

Glede gradnje sistema DOLB je bil ugotovljen javni interes. Prav tako pa je bila izdelana analiza možnosti izvedbe investicije v obliki javno zasebnega partnerstva, ki je pokazala smiselnost in upravičenost takega pristopa k izvedbi investicije v sistem DOLB v občini Radovljica.

Možni so tudi drugi poslovni modeli za izvedbo investicije. Možna je realizacija:
-          preko javnega podjetja (Ustanovi ga občina in je v njeni 100% lasti. Največkrat je ustanovljeno kot d.o.o..);
-          po zadružnem modelu (Občina soustanovi zadrugo, ki poveže lokalna podjetja in lastnike gozdov. Zadruga presežke/dobiček preliva v nižjo ceno ogrevanja in v višjo nabavno ceno lesa ali sekancev).