Z novinarske konference o aktualnih naložbah in projektih

Župan Janko S. Stušek s sodelavci je danes dopoldne novinarjem predstavil potek občinskih naložb na letališču Lesce, gradnjo atletske parka v Radovljici, na območju kareja H, načrtovano čebelarsko razvojno izobraževalno središče Gorenjske in prizadevanja za uresničitev projekta Gorki.

Decembra lani je izbrani izvajalec SCT d. d., Ljubljana začel z gradbenimi deli za prestavitev in asfaltiranje vzletno-pristajalne steze ter prilagoditev manevrskih površin na letališču Lesce, in sicer takoj po pridobitvi dokončnega gradbenega dovoljenja. Zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor (z dne 30. 11. 2009), da je izdano gradbeno dovoljenje upravne enote pravilno in zakonito, so bili sproženi trije upravni spori. Upravno sodišče je ob tem zavrnilo zahtevano izdajo začasne odredbe o prepovedi gradnje. Občina je na tožbe odgovorila in upravnemu sodišču posredovala tudi pobudo za pospešitev reševanja zadev iz naslova javnega interesa. Pogodbena vrednost gradbenih del je 1,8 milijona evrov. Namenska proračunska sredstva za to naložbo, ki jih je občini nakazal DARS, so zagotovljena. Januarja so bila z rebalansom proračuna prenesena v letošnje leto, in sicer 1,865 milijona evrov za letališče in 399 tisoč evrov za nadomestno gradnjo družine Vovk. Tudi za gradnjo nadomestnega stanovanjskega objekta in gospodarskega poslopja je pridobljena vsa upravna dokumentacija in so sklenjene izvajalske pogodbe, usklajevanje dogovora o medsebojnih razmerjih z Vovkovimi pa je po mnenju občine v zaključni fazi.           Atletski park Radovljica Občina je lansko jesen ob OŠ A. T. Linharta Radovljica začela graditi moderen atletski park, ki bo na mestu dosedanjega dotrajanega stadiona služil športni vzgoji otrok in mladine, športnim treningom in rekreaciji. Izbrani gradbeni izvajalec je Grad, Obrtno gradbeno podjetje, d.d. Bled, vrednost pogodbenih del znaša 800 tisoč evrov. Za naložbo je občina na razpisu Ministrstva za šolstvo in šport pridobila 97.670 evrov in na razpisu Fundacije za šport 61.593 evrov. Atletski park bo predan v uporabo junija letos. Zgrajen bo skladno s standardi Atletske zveze Slovenije, tako da bo omogočal tudi državna prvenstvena tekmovanja v mladinskih in mlajših kategorijah. V Radovljici drugo leto deluje atletski klub, ki je tudi sodeloval pri pripravi izhodišč za projektno dokumentacijo. Sedanje štiristezno 400 metrsko tekališče bo razširjeno na šeststezno in prevlečeno s poliuretanom, nov atletski park pa bo vključeval tudi tekališče za teke na kratke proge, skakališča za daljino, troskok in višino ter metališči za kroglo in kopje. Na sredini bo travnata površina, z dvema manjšima nogometnima igriščema s premičnimi goli. Objekt bo v celoti ograjen.

Kare H 

Za gradnjo objektov na območju kareja H oziroma bodočega Vurnikovega trga v Radovljici (med avtobusno postajo in vrtcem na površini 14 tisoč kvadratnih metrov) bo vloga za izdajo gradbenega dovoljenja vložena v kratkem. Začetek gradnje je načrtovan takoj po pridobitvi gradbenega dovoljenja, zaključek del s selitvijo knjižnice pa v 12 mesecih po začetku gradnje. Gradnja vseh objektov bo potekala vzporedno, tako da bo novo središče v celoti zaživelo v začetku leta 2012. Na trgu so načrtovane štiri nove stavbe: knjižnica, upravno središče ter dva stanovanjsko – poslovna objekta. V garaži pod trgom je načrtovanih 400 parkirišč, 100 parkirišč pa še v modri coni ob samem trgu. Občina financira gradnjo knjižnice, druge objekte pa Perina d. o. o.. Spomladi bo zaključena izgradnja pretežnega dela komunalne opreme za bodočo pozidavo, v celoti pa bo komunalna oprema zgrajena po zaključku izgradnje vseh štirih objektov. Komunalno opremo v sorazmernih deležih sofinancirata Perina in občina. Projekt nove knjižnice sta pripravila arhitekta prof. dr. Jurij Kobe z Matjažem Pangercem. V projektni skupini, ki je med drugim zadolžena za oceno idejnega projekta in sodelovanje s projektanti, sodelujeta tudi dve predstavnici Knjižnice A. T. Linharta. Prvo in drugo nadstropju stavbe , v kateri bo knjižnica, bosta namenjeni izposoji, v mansardi pa bodo večnamenska dvorana in pisarne. Knjižnica bo imela teraso za branje ter v kleti depojske prostore. V pritličju stavbe bo mlečna restavracija ter v enem delu odprta tržnica. Ocenjena vrednost gradnje in opreme znaša 3,15 milijona evrov. Za opremo je občina pridobila nepovratna sredstva Ministrstva za kulturo v višini 308.700 evrov.

Za gradnjo objektov na območju kareja H oziroma bodočega Vurnikovega trga v Radovljici (med avtobusno postajo in vrtcem na površini 14 tisoč kvadratnih metrov) bo vloga za izdajo gradbenega dovoljenja vložena v kratkem. Začetek gradnje je načrtovan takoj po pridobitvi gradbenega dovoljenja, zaključek del s selitvijo knjižnice pa v 12 mesecih po začetku gradnje. Gradnja vseh objektov bo potekala vzporedno, tako da bo novo središče v celoti zaživelo v začetku leta 2012. Na trgu so načrtovane štiri nove stavbe: knjižnica, upravno središče ter dva stanovanjsko – poslovna objekta. V garaži pod trgom je načrtovanih 400 parkirišč, 100 parkirišč pa še v modri coni ob samem trgu. Občina financira gradnjo knjižnice, druge objekte pa Perina d. o. o.. Spomladi bo zaključena izgradnja pretežnega dela komunalne opreme za bodočo pozidavo, v celoti pa bo komunalna oprema zgrajena po zaključku izgradnje vseh štirih objektov. Komunalno opremo v sorazmernih deležih sofinancirata Perina in občina. Projekt nove knjižnice sta pripravila arhitekta prof. dr. Jurij Kobe z Matjažem Pangercem. V projektni skupini, ki je med drugim zadolžena za oceno idejnega projekta in sodelovanje s projektanti, sodelujeta tudi dve predstavnici Knjižnice A. T. Linharta. Prvo in drugo nadstropju stavbe , v kateri bo knjižnica, bosta namenjeni izposoji, v mansardi pa bodo večnamenska dvorana in pisarne. Knjižnica bo imela teraso za branje ter v kleti depojske prostore. V pritličju stavbe bo mlečna restavracija ter v enem delu odprta tržnica. Ocenjena vrednost gradnje in opreme znaša 3,15 milijona evrov. Za opremo je občina pridobila nepovratna sredstva Ministrstva za kulturo v višini 308.700 evrov.

Čebelarsko razvojno izobraževalno središče Gorenjske 

V marcu 2010 je regionalni razvojni svet potrdil projekt Čebelarsko razvojno izobraževalno središče Gorenjske in ga s tem uvrstil v izvedbeni načrt regije do leta 2012. Tako so dani pogoji za kandidaturo na 5. javni razpis razvoja regij. Iz tega naslova v letih 2010 in 2011 občina za izvedbo projekta pričakuje nekaj več kot milijon evrov nepovratnih sredstev. Vrednost celotne investicije je 1,195 milijona evrov, začela se bo po pridobitvi sklepa o sofinanciranju, predvidoma v mesecu maju 2010, zaključena pa bo do septembra 2011. Projekt so podprle tudi vse gorenjske občine, Čebelarska zveza Gorenjske in Čebelarsko društvo Radovljica. Osnovni namen te naložbe je izgradnja razvojno izobraževalne infrastrukture regionalnega pomena za celovito podporo razvoju, raziskovanju, ohranjanju in promociji čebelarstva in kranjske sivke na Gorenjskem kot pomembnega dejavnika pri varovanju narave in njene biodiverzitete. Posredno razvojni center kakovostno nadgrajuje ponudbo turistične destinacije, vezano na doživljanje naravne in kulturne dediščine.  Objekt s površino 694 kvadratnih metrov je zasnovan v treh etažah. Kletna etaža bo namenjena pretežno prostorom za tehnološko – razvojni del centra (polnilnica medu, satnišnica), pritličje razstavnemu, promocijsko informacijskemu prostoru in upravnemu delu, v nadstropju pa bo velika predavalnica (60 sedežev), pisarni ter delavnica.

Projekt GORKI 

Po tem ko sta Ministrstvo za okolje in prostor in Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj konec lanskega leta po treh letih spremenila interpretacijo meril in kriterijev za projekte za črpanje nepovratnih sredstev iz Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj, so občine na nesprejemljivost takšnega ravnanja pri obravnavi enega najpomembnejših gorenjskih infrastrukturnih projektov opozorile tako pristojna ministra in predsednika vlade kot tudi javnost. Na pozive se pristojni niso odzvali s pričakovanim predlogom rešitev, ki bi omogočal sofinanciranje že pripravljenih in potrjenih projektov, in še naprej vztrajajo pri spremenjeni interpretaciji. Med drugim za sofinanciranje ni več upravičen celoten sistem odvajanja in čiščenja Kropa, čeprav je povezava kanalizacijskih omrežij naselij Kropa, Kamna Gorica in Dobrave ter izgradnja skupne čistilne naprave tehnično in ekonomsko najbolj smiselna rešitev. Glede navedene problematike občine čakajo še na odziv predsednika vlade na februarja posredovano prošnjo za pomoč pri rešitvi nastale situacije in sestanek z župani.