Predstavitev prostorskega reda

Župan Ciril Globočnik je dopoldne s sodelavci predstavil novinarjem prostorski red Občine Radovljica, ki ga je občinski svet sprejel na svoji zadnji seji 15. februarja 2012.

Občina je postopek priprave prostorskega reda začela že pred osmimi leti. Usklajevanje z zadnjim od 43 nosilcev urejanja prostora je potekalo še januarja letos, ko je pozitivno mnenje k prostorskemu redu izdalo tudi ministrstvo za kmetijstvo. Zatem je občina Ministrstvo za okolje in prostor zaprosila za mnenje o sprejemljivosti vplivov prostorskega reda na okolje. Odločba ministrstva, da so vplivi na okolje sprejemljivi, je bila izdana 3. februarja. Skupaj s sprejeto strategijo prostorskega razvoja občine bo prostorski red nadomestil prostorske sestavine družbenega plana in prostorsko ureditvene pogoje, ki so relativno stari, z njihovimi spremembami in dopolnitvami pa so se v zadnjih 10 do 15 letih aktualni problemi na področju prostorskega razvoja v občini reševali zgolj parcialno. Prostorski red je temeljni izvedbeni prostorski dokument, pripravljen na parcelo natančno za 52 strnjenih poselitvenih območij v občini ter območja izven naselij. Skladno z zakonom o graditvi objektov bo podlaga za izdajo gradbenih dovoljenj, razen za območja, za katera ostanejo v veljavi ali so predvideniobčinski podrobni prostorski načrti. Postopki od sprejema do uveljavitve prostorskega reda Občina bo do konca februarja prostorski red poslala v potrditev ministru za prostor. Pred objavo in uveljavitvijo mora namreč odlok o prostorskem redu potrditi minister za prostor, pri čemer preveri, ali je skladen z zakonom in predpisi ter s prostorskimi akti države in z morebitnimi skupnimi akti in ugotovi skladnost prostorskega reda s strategijo prostorskega razvoja občine. Minister za prostor mora izdati sklep o potrditvi ali zavrnitvi najkasneje v 60 dneh od prejema popolne vloge. Če tega ne stori v predpisanem roku, se šteje, da ga je potrdil. Čas do uveljavitve prostorskega reda, predvidoma približno tri mesece, je zelo pomemben za investitorje, graditelje oziroma projektante, ki že načrtujejo gradnjo v skladu z veljavnimi akti.Prehodne določbe odloka o prostorskem redu namreč omogočajo, da se vsi postopki za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo odloka, dokončajo po določbah odlokov o prostorsko ureditvenih pogojih, razen v primeru, ko stranka pisno zahteva postopek v skladu z novim odlokom in priloži ustrezno dokumentacijo. Izhodišča za pripravo prostorskega reda Izhodišča so trenutno veljavni prostorski akti občine (prostorski plan in prostorski ureditveni pogoji ter posamezni podrobni prostorski načrti). Kljub temu, da je prostorski red nov prostorski akt, je bilo smiselno upoštevano vse, kar je bilo v preteklosti narejeno na področju prostorskega razvoja občine. Prostorskega razvoja občine dokument torej ne določa povsem na novo, temveč predstavlja nadgradnjo kvalitetnih rešitev iz preteklosti. Neposredno podlago za prostorski red predstavlja strategija prostorskega razvoja občine, ki jo je občinski svet sprejel na seji 22. junija 2011.

Pri pripravi prostorskega reda je bilo treba upoštevati še:
-            državne, regijske, občinske in sektorske razvojne programe;
-            pobude pravnih in fizičnih oseb, ki so bile podane na začetku postopka priprave – v postopek sprejemanja je bilo vključenih 408 pobud, med katerimi so nekatere še podrobneje razdeljene;
-            obvezne in druge strokovne podlage;
-            podatki o stanju prostora;
-            druge državne in lokalne predpise;
-            smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora. Kriteriji za umestitev načrtovanih ureditev v prostor

 Načrtovane ureditve večinoma sovpadajo s potrebami po novih stavbnih zemljiščih, deloma pa se realizirajo tudi na stavbnih zemljiščih, ki so bila opredeljena že z veljavnimi prostorskimi akti občine. Kriteriji za opredeljevanje do posameznih načrtovanih ureditev so bili:
-            skladnost s strateškimi izhodišči, ki jih je občina začrtala s strategijo prostorskega razvoja občine;
-            okoljska sprejemljivost - ocena sprejemljivosti oziroma omilitveni ukrepi, ki jih je za posamezne načrtovane ureditve določilo okoljsko poročilo;
-            skladnost z državnimi in lokalnimi predpisi (pravnimi režimi);
-            v prvi fazi smernice, v naslednji fazi pa tudi mnenja nosilcev urejanja prostora. Usklajen prostorski red zajema med načrtovanimi ureditvami evidentiranje obstoječih objektov, zaokrožitve ter širitve. Načrtovane širitve so bile vključene na podlagi programskih izhodišč (razvojni programi, pobude pravnih in fizičnih oseb) in strateških usmeritev, določenih s strategijo prostorskega razvoja občine.

Pri umeščanju širitev v prostor so bili upoštevani zlasti naslednji kriteriji:
-          skladnost s strateškimi izhodišči oz. konceptom razvoja občine, kot je določen v strategiji prostorskega razvoja občine;
-          komunalna in prometna opremljenost, za stanovanjska območja tudi dostopnost do obstoječe družbene infrastrukture;
-          možnost povezovanja z obstoječimi območji z enakim ali podobnim programom (zlasti v okviru lokalnih in specializiranih središč);
-          urbanistični kriteriji (preveritev obstoječih kapacitet, usmerjanje širitev v naselja in le izjemoma na območja razpršene poselitve, preprečevanje nastanka nove razpršene gradnje, upoštevanje obstoječe tipologije pozidave in značilnosti krajine);
-          okoljska sprejemljivost (varovanja in omejitve, omilitveni ukrepi iz okoljskega poročila, dodatna usklajevanja s posameznimi nosilci urejanja prostora);
-          ohranjanje potenciala naravnih virov. Širitve se delijo v več programskih sklopov:
-       širitve naselij za potrebe individualne gradnje in širitve razpršene poselitve, s katerimi se pretežno rešuje stanovanjski problem lokalnih prebivalcev na podeželju, deloma gre tudi za gradnje za potrebe kmetij,
-       večja razvojna območja predstavljajo strateško začrtane širitve posameznih središč,
-       turistična in športnorekreacijska infrastruktura v odprtem prostoru, ki vključuje turistično-rekreacijska jedra (specializirana središča) v krajini,
-       kmetijska dejavnost v odprtem prostoru, ki predstavlja lokacije obstoječe kmetijske proizvodnje v krajini in območja za selitev kmetij iz naselbinskih jeder,
-       širitve za potrebe izgradnje infrastrukture,
-       druge širitve, ki so namenjene predvsem opredelitvi zelenih površin v naseljih.

 Postopki sprememb in dopolnitev po uveljavitvi prostorskega reda Po uveljavitvi prostorskega reda bo občina takoj začela postopek sprememb in dopolnitev, v katerega bo vključila predloge za spremembe prostorsko izvedbenih pogojev. Že v času pred sprejetjem prostorskega reda se je namreč v praksi projektiranja izkazalo, da posamezna določila prostorsko izvedbenih pogojev v novem odloku niso optimalno določena. Pri tem gre za spremembe, kot so potrebni odmiki od parcelnih mej, razmerja stranic objekta, oblikovanje streh in sodobni tipi gradnje v mestnih območjih. Občina bo letos začela tudi postopek, ko bo možno ponovno podati pobude za spremembe namembnosti zemljišč. Od zadnje možnosti vlaganja predlogov za spremembe namembnosti zemljišč občanov (javna razgrnitev je bila zaključena 18. maja 2007) je namreč preteklo že skoraj pet let in v tem času je bilo podanih ter tudi zavrnjenih več kot petdeset pisnih pobud. Pri obravnavi novih pobud pa bosta bistveni izhodišči varstvo okolja in kmetijskih zemljiš