Z 10. seje občinskega sveta

Radovljiški občinski svet je na včerajšnji seji sprejel Strategijo za mlade občine Radovljica za obdobje 2016-2021 in dopolnitev Odloka o ustanovitvi Ljudske univerze Radovljica z izvajanjem mladinskih dejavnosti. Sprejel je tudi Odlok o spremembah in dopolnitvah Občinskega lokacijskega načrta Dolina v Lescah, ki na severnem delu območja omogoča gradnjo treh manjših enostanovanjskih objektov namesto dveh in dopušča nekoliko drugačno oblikovanje objektov na celotnem območju, ter potrdil novelacijo predinvesticijske zasnove projekta daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v Radovljici.  

Povprečne gradbene cene stanovanj in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč bodo v letu 2016 višje za 1 odstotek, upoštevajoč povprečni indeks za stanovanjsko gradnjo. Povprečne gradbene cene stanovanj in stroške komunalnega urejanja občine lahko uporabljajo za določanje vrednosti nepremičnin brez cenitve, vendar le do vrednosti 10 tisoč evrov. Vrednost točke za izračun občinske takse bo v letu 2016 višja za 1,2 odstotka. Povišanje ustreza napovedi inflacije za leto 2016. Sklep o potrditvi višine najemnin grobov in cen pokopaliških storitev za leto 2016 pa ne spreminja letošnjih najvišjih cene najemnin in storitev, s katerimi morajo upravljalci pokriti stroške urejanja pokopališč, vzdrževanja objektov ter potrebne investicijske posege.  

Svetniki so izdali soglasje h kadrovskemu načrtu Javnega zavoda Turizem Radovljica za dodatno zaposlitev za opravljanje projektnega dela od 1.1.2016. Sredstva za zaposlitev so v proračunu delno že zagotovljena, manjkajoča sredstva za plačo novo zaposlenega pa bo javni zavod zagotavljal iz tržne dejavnosti. Predsednik nadzornega odbora Drago Finžgar pa je predstavil poročilo o opravljenem nadzoru pregleda razpolaganja s premoženjem Občine Radovljica v letu 2014.  

Predlog imenovanja članov Sveta Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Območne izpostave Radovljica ni bil obravnavan, izglasovan je bil umik te točke z dnevnega reda na predlog svetniške skupine Lista krajevnih skupnosti, po mnenju katere je bilo gradivo pripravljeno pomanjkljivo. 

Strategija za mlade občine Radovljica za obdobje 2016-2021 

Občina je v sodelovanju z Inštitutom za mladinsko politiko Ajdovščina v prvi polovici letošnjega leta izvedla dve analizi, katerih rezultati so služili kot izhodišče in podlaga za pripravo strategije. Prva je bila izvedena med mladimi, druga pa je pregledala aktivnosti občine, javnih zavodov in društev, ki se v občini Radovljica za mlade že izvajajo. Tako strategija na eni strani upošteva obstoječe dejavnosti ter na drugi strani ustreza izkazanim potrebam mladih. V njeno pripravo so bile vključene vse mladinske organizacije, javni zavodi, društva ter Inštitut za mladinsko politiko. 

V občini Radovljica ima stalno prebivališče 2.870 mladih (od 15. do dopolnjenega 29. leta), ki predstavljajo 15 odstotkov prebivalstva občine. Mladi se na ravni celotne države soočajo s številnimi izzivi, ki zahtevajo sistematično in celovito obravnavo na vseh ravneh. Visoka stopnja brezposelnosti, izseljevanje mladih, vse pogostejše nestalne in manj kakovostne oblike zaposlovanja, vse večja finančna odvisnost od staršev, kasnejše oblikovanje lastne družine in kasnejša odselitev od doma negativno vplivajo na mladega posameznika in na družbo kot celoto. Kljub poplavi informacij, ki jih omogočajo sodobne tehnologije, pa mladim pogosto primanjkuje ključnih informacij. Veča se delež neorganizirane mladine, zato je za doseganje mladih potrebno uporabiti drugačne, inovativne pristope. 

Namen strategije za mlade je izboljšati stanje na področju mladinskega sektorja, vzpostaviti dolgoročno sistemsko podporno okolje za razvoj mladinskega sektorja v občini ter s tem zagotoviti pogoje za uspešno integracijo mladih v posamezne dele življenja lokalne skupnosti, predvsem pa spodbuditi njihovo čim hitrejše osamosvajanje in aktivno družbeno participacijo v lokalnem okolju. 

Strategija določa ukrepe občine na prednostnih področjih, ki vplivajo na življenje in razvoj mladih v občini:
- mladinska politika, mladinsko delo, participacija in informiranje mladih,
- izobraževanje mladih,
- zaposlovanje mladih, razvoj podjetništva in spodbude gospodarstvu,
- stanovanjska politika za mlade,
- prosti čas, šport in zdravje mladih,
- mobilnost mladih. 

V okviru vsakega področja so vključeni ukrepi, ki se v občini že izvajajo, in novi ukrepi, katerih začetek izvajanja je predviden v letu 2016. Najpomembnejši korak je delovanje in razvoj mladinskega centra, ki zagotavlja mladim različne načine druženja, spodbuja participacijo, prostovoljne aktivnosti in neformalno izobraževanje mladih ter tako prispeva k njihovi socialni povezanosti in družbeni integraciji, uveljavlja mobilnost in mednarodno povezovanje mladih, zagotavlja njihovo informiranost in ustvarja avtonomni mladinski prostor. Strategija predvideva nadaljnje delovanje mladinskega centra pod okriljem Ljudske univerze Radovljica. 

Nov ukrep je povečanje mobilnosti oz. izenačevanje pogojev mladih v občini. Za začetek bo za mlade iz okoliških krajev organiziran javni prevoz na počitniške aktivnosti v Radovljici. Med ukrepi, ki dodatno vzpostavljajo sistemsko podporno okolje za razvoj mladinskega sektorja v občini, sta sprejem letnega programa mladinskih dejavnosti in vzpostavitev komisije za mladinska vprašanja.  

Podrobneje bodo ukrepi za vsako leto finančno opredeljeni v vsakoletnem programu mladinskih dejavnosti, ki bo priloga občinskega proračuna. Z rebalansom proračuna bo za nove ukrepe v letu 2016 treba zagotoviti 43 tisoč evrov. 

Novelacija predinvesticijske zasnove projekta daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v Radovljici 

V okviru Lokalnega energetskega koncepta Občina Radovljica pripravlja projekt izgradnje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso na območju Radovljice. Projekt je vključen v Regionalni razvojni program Gorenjske 2014-2020. Pravna podlaga za izvedbo projekta bo občinski odlok o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo. Predvidena je izgradnja proizvodnega kompleksa, namenjenega lesno-predelovalni dejavnosti, kotlovnice s sistemom soproizvodnje toplote in električne energije, ki kot glavni energent uporablja predvsem odpadno lubje in ostali lesni odpadni material iz procesa predelave lesa, ter objekta za pripravo lesne biomase. Umestitev objektov v prostor bo mogoča na podlagi Občinskega podrobnega prostorskega načrta na območju gramoznice Graben, ki je že sprejet.

Občinski svet je predinvesticijsko zasnovo (PIZ) projekta daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v Radovljici potrdil junija 2013. V obdobju od priprave PIZ do konca leta 2015 je bilo izvedenih več energetskih sanacij večjih objektov v Radovljici in več obnov kotlovnic. Ker gre za dejstva, ki močno vplivajo na samo ekonomiko in s tem smiselnost pristopa k izvedbi daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, se je občina odločila, da pristopi k izdelavi posodobitve PIZ. Občinski svet je ob obravnavi novelacije na včerajšnji seji sprejel tudi sklep, naj občinska uprava nadaljuje s pripravo odloka o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo z možnostjo soproizvodnje električne energije. 

Cilji in osnovni koncept projekta so ostali nespremenjeni. V celoti pa se je spremenila idejna zasnova kotlovnice. Predvideno je celoletno delovanje sistema ne le za zagotavljanje toplotne energije za ogrevanje temveč tudi za potrebe tople sanitarne vode. Temu je prilagojena tehnološka zasnova celotnega sistema, tako kotlovnice, kogeneracije kot tudi toplovodnega sistema s toplotnimi postajami. Pri novelaciji so bila upoštevana tudi nova dejstva glede nepovratnih sredstev za izgradnjo tovrstnih sistemov in subvencij za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. 

Finančno ekonomska analiza načrtovanega projekta je pokazala, da bo investicija prinesla precejšnje znižanje stroškov ogrevanja za bodoče odjemalce, potencialen velik učinek na lokalno gospodarstvo in donose investitorju, ki je v primeru energetske zadruge lokalno prebivalstvo. Ustvarila bo nova zelena delovna mesta in zagotovila veliko izrabo obnovljivih virov energije in s tem znižanje izpustov toplogrednih plinov. Tudi posodobljena analiza možnih poslovnih modelov izvedbe projekta je pokazala, da je najugodnejša oblika vzpostavitev energetske zadruge, v katero se poveže lokalne deležnike in ki investicijo tudi izvede.