Spletna aplikacija in portal Invazivke za zbiranje podatkov o invazivnih tujerodnih vrstah

Invazivne tujerodne vrste rastlin so vrste, katerih ustalitev in širjenje ogroža biotsko raznovrstnost, zdravje ljudi in gospodarstvo. V naravi se razširijo po naravni poti s semeni, ki jih raznašajo veter, voda in ptice. Širijo se tudi s človeško pomočjo, kadar jih namesto v zbirni center ali na domači kompost nepravilno odlagamo v naravi. Najpogosteje rastejo ob cestah, železnicah, gradbiščih, zapuščenih vrtovih in njivah ter ob rekah in potokih.

Na Gorenjskem zaznanih okrog štirideset invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst

Na območju Gorenjske je glede na podatke portala Invazivke.si, ki je nastal v sodelovanju Gozdarskega inštituta Slovenije z Zavodom RS za varstvo narave, Zavodom Symbiosis in Zavodom za gozdove Slovenije, trenutno zabeleženih približno štirideset različnih invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. Najpogostejše so žlezava nedotika, enoletna suholetnica, kanadska in orjaška zlata rozga ter japonski dresnik. Vedno pogosteje se pojavljajo tudi nekatere druge, ki so »pobegnile« z vrtov in parkov, na primer metuljnik (davidova budleja), lovorikovec, severnoameriške nebine, navadna barvilnica, sirska svilnica in deljenolistna rudbekija.

Povzročajo škodo biotski raznovrstnosti, zdravju ljudi in kmetijstvu

Invazivne tujerodne rastline s svojim agresivnim širjenjem povzročajo ogromno škodo v naravnem okolju. Poleg klimatskih sprememb, urbanizacije in onesnaževanja predstavljajo največjo grožnjo biotski raznovrstnosti. Nekatere vrste, ki so bile k nam vnesene namerno ali nenamerno, so sčasoma našim, domorodnim začele jemati prostor in hrano ter nekatere postale invazivne. Nevarne so lahko tudi za naše zdravje. Orjaški dežen povzroča kemične opekline, pelenolistna ambrozia pa je močno alergena. Poleg tega invazivne tujerodne rastline že povzročajo škodo v kmetijstvu – takšni sta kanadska zlata rozga in enoletna suholetnica, ob vodotokih pa škodo povzroča japonski dresnik, žlezava nedotika, pajesen, pavlovnija in druge. Zato je neizbežno izvajanje ukrepov za preprečitev vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, saj se le s tem lahko uspešno zmanjšuje ali preprečuje njihove negativne vplive.

Sporočanje podatkov o najdbah

Opažanje invazivnih tujerodnih vrst rastlin lahko sporočimo preko spletnega portala in mobilne aplikacije Invazivke.si. Pri sporočanju najdb tujerodnih vrst lahko sodeluje kdorkoli. Vnos podatkov o ugotovljenem razraščanju tujerodnih invazivnih rastlin lahko vsakdo prijavi na spletni strani ali pa si naloži aplikacijo in nato vnaša svoja opažanja in ugotovitve. Vsak vnos preveri Zavod za varstvo narave, čemur sledi njegova potrditev v tem javnem katastru. Zbrani podatki so precej natančni, predvsem za urbane površine in podeželje. Poleg podatkov o najdbah pa je objavljen tudi seznam s predstavitvijo tujerodnih vrst. Na območju občine Radovljica je zaznanih več sto lokacij razraščanja tujerodnih invazivnih rastlin.

Kako ravnati

K preprečevanju širjenja invazivnih tujerodnih rastlin lahko prispeva vsak posameznik tako, da kupujemo domače okrasne rastline, v svoji okolici odstranjujemo invazivne tujerodne rastline in jih pravilno odložimo. Pri tem je zelo pomembna tudi izbira primernega načina in časa odstranjevanja posamezne vrste rastline. Kadar zaradi gradnje ali zemeljskih del odstranimo naravno rastlinstvo, ga čim prej obnovimo z domačimi vrstami. Zemlje in peska z območij, kjer so invazivne tujerodne vrste, pa ne raznašajmo naokrog.

Z odstranjevanjem invazivnih tujerodnih vrst rastlin lahko učinkovito preprečimo ali omejimo njihovo širjenje ter s tem zmanjšamo negativne vplive. Priporočila so pri predstavitvah posameznih vrst na spletni strani https://www.gov.si/teme/invazivne-tujerodne-vrste-rastlin-in-zivali/  (rastline in živali). Če organiziramo odstranjevanje vrst, nam lahko z nasveti pomagajo strokovne institucije. Pri tem upoštevajmo ukrepe za svojo varnost.

Zakonodaja in pristojnosti

Seznam predpisov v Sloveniji, ki urejajo ravnanja s tujerodnimi vrstami, je objavljen na tej povezavi. Ti določajo:

- naseljevanje rastlin in živali tujerodnih vrst je prepovedano,
- pred naselitvijo ali doselitvijo tujerodnih prosto živečih rastlin in živali v naravo ali gojitvijo tujerodnih prosto živečih živali se mora izvesti presoja tveganja za naravo,
- fitosanitarni ukrepi se izvajajo tudi za tiste invazivne tujerodne rastlinske vrste, ki škodljivo vplivajo na gospodarstvo, okolje ali družbo,
- pelinolistno ambrozijo so imetniki zemljišč dolžni odstranjevati.

Na ravni EU to področje ureja Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, ki je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V uredbi je seznam 37 invazivnih tujerodnih vrst, za katere veljajo stroge prepovedi uvažanja, posedovanja, gojenja, uporabe in izpuščanja v okolje. Na tem seznamu pa ne najdemo vseh invazivnih tujerodnih vrst v Sloveniji oziroma Evropi. Po mnenju strokovnjakov EU so nekatere že tako močno razširjene, da tudi uvrstitev na seznam EU njihovih škodljivih vplivov ne bi zmanjšala. Takšen primer je japonski dresnik.

Ugotavljanje razraščanja tujerodnih invazivnih rastlin in ukrepanje sta v pristojnosti inšpekcije za naravo (Inšpektorat RS za naravne vire in prostor), če gre za območje, ki je varovano s področja narave (Natura 2000, krajinski park, naravna vrednota, …) na podlagi Zakona o ohranjanju narave, ki naseljevanje rastlin in živali tujerodnih vrst v naravo prepoveduje. Za izjeme je treba dobiti dovoljenje. Inšpekcija za naravo lahko povzročitelju naselitve tujerodnih vrst, če je ta ugotovljen, odredi njeno odstranitev. Pri široko razširjenih vrstah je večinoma težko dokazati odgovornost posameznika za naselitev teh vrst. Če ni ugotovljen povzročitelj naselitve dresnika, je za njegovo odstranitev odgovoren lastnik zemljišča, kjer je bilo ugotovljeno njegovo razraščanje. Na javnih površinah in obcestnih zelenicah v lasti Občine Radovljica odstranjevanje izvede Komunala Radovljica

Viri:
Invazivne tujerodne vrste rastlin in živali | GOV.SI
Invazivke.si
http://www.arhiv.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/narava/invazivne_tujerodne_vrste_rastlin_in_zivali/predpisi/
Zavod RS za varstvo narave: https://zrsvn-varstvonarave.si/blog/2024/05/24/ocistimo-gorenjsko-invazivk-1-junij/