Ohranimo spomin

Na pokopališču v Ljubnem so konec oktobra v spomin fantom in možem iz domače župnije, ki so padli v prvi svetovni vojni, odkrili spominsko ploščo. Na njej je zapisanih štirinajst imen, oblikoval pa jo je akademski slikar Nikolaj Mašukov. Izdali so tudi zbornik zgodovinskega gradiva Ohranimo spomin z osnovnimi podatki in arhivskim gradivom, ki so ga o domačinih zbrali člani »Odbora 1914–1918«. V zborniku je poleg informacij o padlih vojakih na kratko opisan tudi čas oziroma zgodovinski kontekst prve svetovne vojne.

Za namestitev spominske plošče in zbornik je zaslužen neformalni »Odbor 1914–1918«, sestavljen iz prostovoljcev. Projekt je vodil Stanko Cvenkel, večino raziskovalnega dela pa je opravila Marjanca Ambrožič - Jeglič.

Spletne povezave         

Posnetek slovesnosti ob odkritju spominske plošče 1914 – 1918 (Ljubno, 30. 10. 2021):
https://youtu.be/GjagKPyh2Hc

Intervju z Janezom Markovičem, vnukom Antona Rozmana - Arneža:
https://youtu.be/31QSlD-wLIs
Arnežova družina ohranja neposredno zgodbo o zadnji uri starega očeta na fronti v Galiciji. Materi – vojni vdovi - je o kruti smrti moža in družinskega očeta po vojni prinesel ustno sporočilo soborec, s katerim je Anton Rozman spregovoril zadnje besede.

Intervju s Stankom Cvenklom, koordinatorjem projekta:
https://youtu.be/4PYFdGhnprI
Poudarjen je pomen ohranitve spomina na žrtve prve svetovne vojne, ki so začetniki dolge, težke in krvave poti slovenskega naroda do osamosvojitve. Kontinuiteta ohranjanja vojaškega znanja in veščin v narodu je bilo odločilno tudi v osamosvojitveni vojni leta 1991. Spominska plošča je kraj spomina na fante, katerih prah je raztresen po bojiščih širom Evrope. Kamen, ki bo ostal, da bi se živi iz njega učili.

Zbornik Ohranimo spomin:
https://dar-radovljica.si/drugi/Zbornik%20Padlim%20v%20spomin%20-%20%C5%BDupnija%20Ljubno.pdf

O projektu

Stanko Cvenkel: "Ljubno na Gorenjskem je vas, ki  leži na strmi vzpetini nad dolino reke Save med Karavankami in Jelovico.  V novejšem času jo je gorenjska avtocesta  na slikovit način približala številnim, ki potujejo proti Radovljici in naprej v evropski prostor.

V prvi svetovni vojni je bila v vojsko vpoklicana več kot desetina prebivalcev. Mnogi se niso vrnili. Družine, ki so izgubile svoje sinove, predvsem pa družinske očete, so čustvene in materialne posledice v dolgotrajnem procesu težko premagovale.

Odnos novih držav na teritoriju Slovenije do žrtev prve svetovne vojne, do leta 1990, ni bil prijazen. Nekatere župnije so kljub temu uspele že do druge svetovne vojne postaviti spominska obeležja svojim padlim rojakom. V Ljubnem se to ni zgodilo.

Čas grozi, da bo spomin na padle, ki ležijo na bojnih poljih prve svetovne vojne, popolnoma zbledel. Zato je bil  skrajni čas, da se njihova imena po 100 letih vklešejo v kamen. Tam bodo, v domačem kraju, ostali za vedno.

Projekt ohranitve spomina na žrtve je bil zasnovan tako, da se poleg podatkov na spominski plošči izda zbornik, ki naj sodobnikom na kratko prikaže tedanje razmere v vasi, na Gorenjskem in v prostoru, kjer se je vojna odvijala. Pri tem so bili kot verodostojni viri uporabljeni dokumenti iz arhivov družin, lokalne šolske in župnijske kronike ter centralnih škofijskih arhivov v Ljubljani. Znaten del podatkov in slikovnega gradiva je zajet iz različnih slovenskih  muzejev. Nekaj pretresljivih zgodb je iz vaškega ustnega izročila."