Vizija in ukrepi - novembrske delavnice za pripravo celostne prometne strategije
V okviru izdelave Celostne prometne strategije Občine Radovljica sta bili 15. in 22. novembra 2016 na Občini Radovljica delavnici za odgovorne, 22. novembra pa še javna delavnica v Lescah z naslovom ''Ukrepi''.
Občina Radovljica je skladno z evropskimi smernicami v letu 2016 pristopila k izdelavi Celostne prometne strategije (CPS). Gre za strateški dokument, ki je namenjen reševanju izzivov občine na področju urejanja prometa s poudarkom na zagotavljanju dobrih pogojev za ranljivejše udeležence v prometu, kot so pešci, kolesarji in spodbujanje uporabe trajnostnih prevoznih sredstev.
V sklopu projekta so bile organizirane tri javne razprave, izvedeni intervjuji in ankete, na podlagi katerih so bile izdelane analize, strnjene v poročilo prve faze projekta. Na podlagi četrte javne razprave v Podnartu je bila oblikovana vizija Občine Radovljica, ki kot sonaravna, varna in ekonomsko uspešna občina povezuje središče z naselji in skrbi za povezave v naseljih. Je pomembno križišče upravnih, prometnih in turističnih poti. Ohranja naravo, spodbuja samooskrbnost in sožitje med generacijami. Na trgu pred Linhartovo dvorano je na ogled tudi razstava na o viziji Občine Radovljica.
Da bi zastavljeno vizijo oziroma zaželeno stanje v prihodnosti dosegli, jo je treba podpreti z natančneje opredeljenimi cilji, s katerimi se opredeli raven želenih izboljšav. Zadnje delavnice so tako potekale v znamenju potrditve zastavljene vizije in iskanja ukrepov za preureditev prometnih in drugih javnih površin v občini Radovljica. Da pa bo končni dokument dejansko reševal prometno problematiko v občini Radovljica, so v celoten proces izdelave strategije vključeni številni občani.
Na prvi delavnici s predstavniki občinske uprave je večina iz stebra ''trajnostno načrtovanje'' glasovala za ''izdelavo občinskih smernic za gradnjo prometne infrastrukture, ki bi upoštevala vse prometne načine in bo prilagojena vsem uporabnikom'', da sta potrebna ''spremljanje temeljnih kazalcev na področju mobilnosti – kvalitativnih in kvantitativnih'' in ''preveritev in po potrebi uskladitev prostorske politike občine z načeli celostnega prometnega načrtovanja'', predlagana pa je bila tudi izdelava dveletnega akcijskega načrta. Iz stebra ''hoja'' je večina glasovala za ''posodobitev oz. izdelavo načrta omrežja za hojo'', ''nadgraditev varnih poti v šolo'', ''dopolnitev manjkajočih delov površin za pešce ob glavnih cestah v naseljih in med naselji'', ''osvetlitev pešpoti z javno razsvetljavo'', ''ureditev prehodov za pešce v skladu z varnostnimi standardi'' ter ''razširitev omrežja pešpoti''. Iz stebra ''kolesarjenje'' je večina glasovala za ''dopolnitev manjkajočih delov površin za kolesarje ob glavnih cestah v mestu in med naselji'', ''zagotovitev kolesarskih parkirišč v skladu s cilji in tehničnimi smernicami'', ''povezovanje kolesarskih poti z obstoječimi in načrtovanimi daljinskimi kolesarskimi potmi'', ''sistem za izposojo koles'', dodaten predlog pa je postavitev kolesarnic ob avtobusnih in železniških postajališčih. Iz stebra ''javni potniški promet'' je večina glasovala za ''integracijo sistemov JPP'', ''študijo uvedbe/optimizacije (pri)mestnega avtobusnega prometa'', ''integracijo šolskega prevoza v sistem rednega linijskega avtobusnega prevoza'', ''vzpostavitev sistema prevozov »na klic«'', ''prilagoditev voznega parka ter postajališč gibalno in senzorično oviranim osebam'' ter za ''ureditev parkirišč za avtobuse''. Iz stebra ''motorni promet'' so izbrali ''študijo parkirne politike'', ''preveritev smiselnosti in oblik uvedbe sistema P+R'', ''postopno zmanjševanje dolgotrajnega parkiranja'', ''optimizacijo dostave v mestnih središčih'', ''ureditev parkirišč za avtodome'', kot dodaten predlog pa so opredelili ukrepe za umirjanje prometa.
Na drugi delavnici so sodelovali člani delovne skupine - predstavniki Občine Radovljica, OŠ A. T. Linharta Radovljica, Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica in Srednje gostinske in turistične šole Radovljica ter podjetja Lidl Slovenija. Sodelujoči so soglasno potrdili vizijo in izbrali po njihovem mnenju najustreznejše ukrepe. Večina je bila podobna ukrepom, izbranim na prvi delavnici, dodatno je bila poudarjena še vloga vključevanja javnosti.
Javna delavnica v Lescah pa je bila prednostno namenjena predstavitvi strateških ciljev ter predlogom posameznih ukrepov za vsakega izmed petih stebrov: trajnostno načrtovanje, pešačenja, kolesarjenje, JPP in motorni promet. Predstavljeni so bili primeri dobrih praks iz Slovenije in tujine, kako se posamezni ukrepi izvajajo in kako le ti vplivajo na izboljšanje trajnostne mobilnosti v kraju. Razprava je bila pomembna za nabor mnenj o posameznih ukrepih po posameznih stebrih, upoštevajoč vizijo občine Radovljica. Iz podanega niza ukrepov za posamezni steber so udeleženci javne delavnice oblikovali niz njim pomembnih ukrepov.
Ključna poudarka javne delavnice sta bila umirjanje prometa in umik tranzitnega prometa iz Lesc ter sprejem tehničnih smernic za načrtovanje umirjanja . Posebej je bilo izpostavljeno območje ceste za Verigo, Železniške ceste in podhod pod železniškimi tiri. Prav tako bi bila na tem območju potrebna ureditev varnih peš poti in kolesarskih povezav. Z zmanjšanjem prometnih površin in s tem povečanim deležem urejenih javnih površin bi pridobili površine, namenjene prebivalcem. Udeleženci so poudarili tudi prometno problematiko stanovalcev Gradnikove ceste in Žagarjeve ulice v Radovljici, kjer sta močno povečan promet in gostota prometa na tem območju, saj se zaradi t.i. »bližnjice« na teh poteh ne usmeri na glavno Gorenjsko cesto. Prav tako predstavlja problem relacija cesta Iso span – Volčji hrib – Spar, kjer poteka šolska pot, hitrost prometa pa z ozirom na to ni prilagojena in ogroža najranljivejše udeležence v prometu. Poudarili so še, da je treba opremiti večja postajališča s parkirišči za kolesa ter izdelati in sprejeti občinske smernice za načrtovanje infrastrukture javnega potniškega prometa.
Z izbiro ukrepov se počasi že približuje konec izdelave celostne prometne strategije. Do pomladnih mesecev bodo, zahvaljujoč aktivnemu sodelovanju soobčanov, oblikovani še zadnjih koraki pred izdelavo strateškega dokumenta.
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada.